V vseh teh letih so me številni nagovarjali, naj napišem to zgodbo. Upiral sem se, saj se mi ni zdelo primerno, da napišem knjigo o sebi, dokler se ni zgodilo nekaj, zaradi česa sem si premislil. Maja 2005 me je poklical življenjski prijatelj Bhakti Tirtha Svami. Umiral je in si je želel, da bi bil ob njem. Bil je Afroameričan, ki je odrastel v clevelandskem getu in postal svetovni duhovni učitelj, ki so ga med drugimi občudovali tudi Nelson Mandela, Mohamed Ali in Alice Coltrane.
Prišel sem v skromni dom v podeželski Pensilvaniji, kjer je Bhakti Tirtha Svami prestajal zadnje stopnje kožnega raka. S sijočim nasmehom me je pogledal s postelje in rekel: “Želim umreti v tvojem naročju. Prosim, ostani z mano.”
Naslednjih sedem tednov sem sedel ob njegovi postelji in pogovarjala sva se o skrivnostih in čudežih ter uživala v zgodbah iz sanskrtskih spisov o vdanosti Bogu. Nihče me ni poznal bolje od Bhakti Tirthe Svamija. Vedel je vse podrobnosti o mojem iskanju in tudi to, kako omahujem, da bi jih opisal.
Nekega dne me je zgrabil za roko, me pogledal v oči in rekel: “To ni tvoja zgodba, ampak pripoved o mladeniču, ki ga je Bog popeljal na neverjetno potovanje, da bi odkril skrivnosti, ki ležijo v vseh nas. Ne bodi skopuški. Podeli, kar ti je bilo dano.” Glas se mu je zlomil in solza mu je spolzela po ebenovinasto črnem licu. “Obljubi mi,” je rekel, “tu ob moji smrtni postelji, da boš napisal to zgodbo.”
Nekaj dni zatem, sedemindvajsetega junija 2005, je odšel s sveta. S to knjigo skušam ustreči njegovi želji.
Radhanath Svami,
beseda avtorja iz knjige Pot domov, Avtobiografija ameriškega svamija